|
1.) Omejuje delo študentov-Študentje bodo lahko delali najvec 720 ur letno, kar znaša v povprecju 14 ur na teden. Torej bodo študentje lahko delali tudi vec kot 14 ur na teden, dokler ne dosežejo letne omejitve 720 ur. ( ZMD: 4/II )
2.) Vštevanje malega dela v pokojninsko dobo-Opravljene ure malega dela se štejejo v posameznikovo zavarovalno dobo za pridobitev pokojnine tako, da se preracunajo v delovne dni s polnim delovnim casom. Placilo za opravljeno malo delo se ne všteva v izracun pokojninske osnove. (ZMD: 23/I)
3.) Zmanjšuje povpraševanje po študentih-Pri povpraševanju po malem delu, bodo študentom konkurirali brezposelni, upokojenci, tujci ter druge neaktivne osebe (npr. pavzerji), kar bo za nekajkrat povecalo bazo potencialnih delavcev (ZMD: 2/I, 3/II-3,4 in 5 alineja)
4.) Upoštevanje delovnih izkušenj, pridobljenih z malim delom- dela in pridobljene izkušnje ter neformalna znanja, v okviru opravljenega malega dela, se bodo šteli kot uradne delovne izkušnje (ZMD: 35/I-13 alineja)
5.) Zmanjšuje povpraševanje po sedanji obliki študentskega dela
-omejuje število ur malega dela v podjetjih (ZMD: 4/V): *omejitve veljajo tudi za nevladne organizacije
št. zaposlenih v podjetju max. št. opravljenih ur malega dela na mesec preracunano v št. delavcev, z 8 urnim delavnikom
-strošek malega dela za delodajalca, se bo v primerjavi s študentskim delom povecal za 18,1%. (torej, ko sedaj študent zasluži 100 €, delodajalec placa 116,8 € (16,8% obdavcitev), po novem pa bi delodajalec moral placati 134,91€ (34,91% obdavcitev)). (ZMD: 22/V, 22/VI, 22/ VII in 25/II ) Da bo delodajalec zmanjšal ta povecan strošek, se bo del davcne obremenitev prevalil na ramena študentov, zato bo njihov neto zaslužek manjši.
6.) Postavlja spodnjo in zgornjo mejo urne postavke/zaslužka-Urna postavka bo omejena s spodnjo mejo 3,38 € neto (4 € bruto), na letni ravni pa bo meja zaslužka postavljena na okoli 5000 €( 728x 6,8€) neto, kar predstavlja okoli 6000 € (728x8€) bruto. (ZMD: 4/III)
7.) Povecuje nagnjenost k zlorabam-Možnost zlorab ostaja, saj zakon ne predvideva vecjega nadzora, kot obstaja sedaj. Nadzorni organ, Inšpektorat RS za delo je v letu 2008 odkril le 20 primerov dela brez napotnice, oz uporabo študentske napotnice neupravicene osebe, kar glede na okoli 1 milijon izdanih napotnic v letu 2008 predstavlja zgolj okoli 0,002% vseh izdanih napotnic. (.http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/Splosno/Letno_porocilo_IRSD_2008.pdf .str 162)
Zaradi casovne omejitve malega dela, omejevanja števila ur malega dela v podjetjih, vecje obdavcitve in zaradi ocitno slabega sistema nadzora, se bo povecal delež dela na crno. »Mali delavci« bodo delali po 2 uri na dan preko napotnice, ostale ure pa bodo placani nelegalno. Predvidene višje kazni za kršitelje zakona niso zadosten ukrep za zmanjšanje zlorab.
8.) Zavaja javnost-Iz celotnih koncesijskih dajatev iz malega del se bo za 66,67% dvignil delež sredstev namenjenih za štipendije (iz 3% na 5%), ohrani pa se višina sredstev za študentske domove. (ZMD: 28/III) Kar pa ne pomeni, da bo za štipendije dejansko na razpolago za dobro polovico vec denarja, saj naj bi se sredstva crpala iz malega dela, katerega obseg, pa bo zaradi vecje obdavcitve, omejevanja števila »malih delavcev«, ter predvidenega porasta dela na crno v tej panogi, bistveno upadel. Torej država obljublja štipendije iz sredstev, ki jih ne zagotavlja.
9.) Socialno ogroženim študentom ne zagotavlja preživetja-Vladna ocena mesecnih življenjskih stroškov znaša 562 €. Študent lahko po predlogu Zakona o malem delu, dela v povprecju 14 ur na teden, kar glede na povprecno urno postavko 4 €, znese 224€ na mesec (14ur x 4 tedne x povprecna urna postavka 4€ =224€), kar skupaj s povprecno državno štipendijo (180€), znese zgolj 404€. Kar 36% študentov je takšnih, ki morajo delati preko študentskega servisa, da si lahko pokrijejo stroške študija! Torej ob uveljavitvi Zakona o malem delu, kar tretjina študentov ne bo mogla študirati
10.) Zmanjšuje oz ukinja avtonomijo vseh oblik študentskega organiziranja Sredstva, ki omogocajo delovanje Kluba Škofjeloških Študentov (KŠŠ), ZAVODA O, MMC PULSARJA, MKC pri RDECI OSTRIGI in ATELJEJA CLOBB, bi se ob optimisticnih predpostavkah zmanjšala za 70%, ob bolj pesimisticnih pa za 85% oz še vec. Kar pomeni smrt ZAVODA O, OSTRIGE, MMC PULSARJA, in ATELJEJA, ter ukinitev dobršnega dela ugodnosti, ki jih KŠŠ ponuja svojim clanom, ter osredotocenje na najbolj osnovne dejavnosti. (ZMD: 28/III)
|
Reference Rdeče Ostrige so nedvoumne: 160 dogodkov in več kot 13.000 obiskovalcev na leto. Odprta je pet dni na teden, v njenem programu pa lahko nekaj zase najde prav vsak. Od družabnih iger, do koncertov znanih glasbenih skupin, od tematskih večerov do predvajanja filmov.
Atelje Clobb je umetniški atelje, ki uporabniku nudi celotno selekcijo umetniških orodij (sitotisk, peč za glino, fototemnica,...), umetniških izobraževanj in ima močno lastno produkcijo.Izvedite več >>
Zavod škofjeloške mladine je zavod, ki se ukvarja z organiziranjem in izvajanjem mladinskih interesnih dejavnosti s področja kulture, umetnosti, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, založništva in javnega obveščanja. Izvedite več >>
MMC Pulsar je regionalni multimedijski center Gorenjske regije, ki nudi uporabniku širok spekter multimedijskih storitev in izobraževanj in generira kulturne dogodke gorenjske na portalu gorenjski.kulturnik.si.